ZGODOVINA DRU�TVA

Članek, napisan ob 30 letnici društva


Rojstni dan Viharnika je 11. december 1974, ko so se naši predniki zbrali na ustanovnem zboru v stekleni dvorani takratnega Izvršnega sveta Slovenije. Našim ustanovljiteljem ni bilo lahko. Treba je bilo povezati planince iz delovnih skupnosti štirinajstih republiških organov. Pa papirnata vojna z društvenimi pravili, pa vpis v register, pa obveščanje... Vsi upehani so ugotovili: Najtežje je preplezati gore papirja!�

Delovni predsednik je bil Tone Strojin, ki še danes sodeluje z društvom, za prvega predsednika Viharnika pa je bil izvoljen Jernej Mlakar, ki ga danes žal ni več med živimi. Kar takoj so rodili tudi društveno glasilo Informator, ki se je leta 1994 preimenoval v Viharnik in ki je v teh letih odigral bistveno vez med članstvom.

Novopečeni člani društva so se navdušeno pričeli udeleževati razpisanih izletov; nič zato, če se še niso poznali med seboj, imeli so skupni imenovalec: ljubezen do gora. Sprejeli so tudi praktičen dogovor: dokler se bolje in poimensko ne spoznajo, bodo vse ženske klicali Berta in vse moške Bertelj. Kapo dol pred tistimi redkimi Bertami in Bertlji, ki od ustanovitve pa do danes še delujejo v društvu!

Ti zagrizenci so kar takoj začeli v velikem stilu, nobenega oprezanja in stopicanja ni bilo. Že prva leta so se razlezli po vseh gorah Evrope: Švica, Avstrija, Italija, Francija, Grčija... Naši alpinisti s Sandijem Či�erovom na čelu so polnili prve strani poročil o zahtevnih vzponih. Turnih smukov so organizirali celo več, kot jih imamo danes. Naš Marko Jurečič se je udeležil himalajske odprave na Trisul in se vrnil domov s takimi diapozitivi, da smo nekateri sklenili: tu se bom "namalal" tudi jaz! (in smo se).

V izletniški sekciji je poleg Marka največ vodil Rudi Likar in na njegovih izletih smo se vedno držali za trebuhe od smeha, saj je bil neizčrpen vir dobrih šal.

V petletki 1980-85 smo vsako poletje organizirali planinski tabor v eni od južnih republik: Durmitor, Tjentište, Kapetanovo jezero, Zelengora, Biogradsko jezero. To so bila krasna doživetja. Hodili smo po brezpotjih, gostoljubni domorodci pa se niso mogli dovolj načuditi "zašto se penjamo, kad nam nitko ne plati". O nas je pisal celo bosanski časopis, ko smo rešili tisoč glavo čredo ovac Kmetijske zadruge Gacko.

V tem obdobju je društvu predsedoval Edo Gaspari, ki je bil ves iskriv in domiseln predsednik, le da nas je ob številnih priložnostih neusmiljeno priganjal k petju in nam tudi avtokratsko določal, kaj naj pojemo.

Franci Brojan je pričel z vodenjem spominskih pohodov, kot vodnik pa se je vse bolj uveljavljal priljubljeni Peter Jecelj. Za dobro voljo na izletih je skrbela Marinka. Naša najljubša pesem v tem času je bila "Čisto nag se spustil je po strešnem žlebu ..."

Ob 10-letnici društva smo razpisali natečaj za viharniško himno. Brez konkurence je zmagal Vlado Kovač. Tekst, ki ga pojemo na melodijo "Jest, pa ti, pa židana marela" je njegov, ne pozabite.

Takrat smo dobili tudi društveni prostor na Parmovi, kjer pa že nekaj let ne domujemo več in smo postali brezdomci.

To so leta, ko smo se od sile dobro zabavali, ena domislica je bila boljša od druge. Poleg raznih miss izletov smo izvolili celo mistra najlepših nog. Po končanih turah kar nismo znali domov. Rajali smo po železniški postaji, ta glavni pa je bil navadno Kocmurjev Jože.

V drugem desetletju delovanja našega društva nam je Evropa postala premajhna. Mahnili smo jo v Himalajo in nato še v Ande. Pa tudi doma smo se dobro odrezali. Dobili smo svojo pot Kanonir-Bašeljsko sedlo-Kozji vrh in Javornik. Tekavčeva Ruža je uspela izpeljati prelepo Jurčičevo pot - pohod, ki je letos (2003) štel že 10 let. Prehodili smo E6, Grosupeljsko in Domžalsko pot. Izšolali smo kopico planinskih vodnikov. Poprijeli so mladinci in pod vodstvom Miša Potočnika postavili vsako leto svoj tabor v gorah, ta stari pa smo preselili letni tabor na Kolpo.

In tako smo priviharili v samostojno Slovenijo, pa tudi v prejšnji nam ni bilo - kar se hribolazenja tiče - prav nič hudega.

Naše viharnice so se podale v strašno nevarne kraje - bile so na Kilimandžaru, potepale so se po puščavah in savanah Namibije in bile so tudi v daljni Maleziji. Viharniki pa so reševali svojo (moško) čast po Novi Zelandiji, na Kreti in v Paklenici.

V tem času nas je pot je nesla na Škotsko, kjer smo doživeli pravi šok, saj tako suhega poletja na Škotskem niso pomnili že več kot 200 let - destilerije whiskyja so obstale, ker ni bilo vode. Pa dekleta smo ostala brez odgovora, kaj nosijo (ali pa ne) Škotje pod svojim kiltom. Skočili smo tudi na evropske tritisočake in štiritisočake. Potem pa smo se odloČili, da se bomo spopadli tudi z dolomitskimi feratami. To počnemo še danes in uživamo v vrtoglavih navpičnicah po lestvah ali brez njih.

Mularija je zrasla in "MOPED" (mladinski odsek planinskega društva) se je odpeljal neznano kam. Zato se je pojavil odsek prav ta malih planincev, ki se s svojim mentorjem Urošem podajajo na za njih primerne gorske ture. Tudi za člane z manj kondicije oziroma za starejŠe člane smo poskrbeli, saj smo ustanovili BRKO sekcijo. Na teh izletih morajo vodniki hoditi tako, da nih�e od udeležencev ne zakuha in ne sme imeti obraza rdečega kot kuhan rak. Tudi srečanja ob sredah so namenjena tem članom in imamo se prav zabavno, ne glede na vreme. Najbolj obiskani izleti so Markovi (Selanovi). Vodi nas po zanimivih krajih domovine in tujine, podatke pa natrosi toliko, da jih več kot polovica uide iz glave.

Vidite, tako lazimo po hribih in se zraven še dobro zabavamo.Letos zaključujemo tretje desetletje in upamo, da se po tem jubileju ne bo zgodilo nič posebnega: Še naprej bomo hodili v hribe in še naprej se bomo imeli radi.



Himna PD Viharnik


Jaz pa ti
POD URO SE DOBIMO,
jaz pa ti
NA AVTOBUS HITIMO,
jaz pa ti
Z VIHARNIKI ŽIVIMO,
jaz pa ti
V HRIBE POJDEMO.

rom, pom, pom,
JE V PLANINCAH LEPO,
rom, pom, pom,
VSI NAJ Z NAMI GREDO,
rom, pom, pom,
MI VIHARNIKI SMO,
rom, pom, pom,
JUUUHEEEJ.

Jaz pa ti
PA VEDNO DOBRA VOLJA,
jaz pa ti
POD NAMI MEGLE MORJA,
jaz pa ti
KROG NAS VRHOV OBZORJA,
jaz pa ti
V HRIBE POJDEMO.

rom, pom, pom,
JE V PLANINCAH LEPO,
rom, pom, pom,
VSI NAJ Z NAMI GREDO,
rom, pom, pom,
MI VIHARNIKI SMO,
rom, pom, pom,
JUUUHEEEJ.